Cilj doktorske raziskovalne naloge je bil razviti pristope k izboljšavi kakovosti katastrskih načrtov v izbranih sistemih zemljiške administracije z uporabo UAV fotogrametrije za ocenjevanje natančnosti podatkov o poteku zemljiških mej in za odkrivanje neskladnosti katastrskih podatkov s stanjem na terenu. Na podlagi fotogrametričnega zajema fotografij z daljinsko vodenimi zrakoplovi oziroma letalniki (angl. unmanned aerial vehicle, UAV), obdelave fotogrametričnega bloka in fotogrametričnega zajema podatkov smo ugotovili neusklajenosti v podatkih o poteku katastrskih zemljiških mej in predlagali model odkrivanja neusklajenosti med posestnimi in formalnimi katastrskimi zemljiškimi mejami. V raziskavi smo tudi razvili delovni proces za izdelavo katastrskih načrtov na podlagi UAV fotogrametrično zajetih in obdelanih podatkov, s poudarkom na ročnem in avtomatskem izrisu zemljiških mej, ki smo jih nato primerjali z rezultati konvencionalnih tehnik izmere zemljiških meja na terenu. V raziskavi smo ugotovili, da je kartiranje zemljiških mej s pomočjo UAV fotogrametrije dovolj natančno, hkrati pa tudi hitrejše in učinkovitejše od tradicionalnih metod, kar pomeni, da gre za stroškovno učinkovit postopek za katastrske namene. Predlagani procesni model za katastrsko kartiranje zemljiških mej na podlagi UAV fotogrametrije vključuje odkrivanje vidnih zemljiških mej, georeferenciranje podatkov, ocenjevanje točnosti, izris predvidenih zemljiških mej v vektorski obliki in preverjanje skladnosti s podatki obstoječih katastrskih načrtov. Čeprav je bil procesni model preizkušen s pomočjo podob, zajetih z daljinsko vodenimi zrakoplovi, se lahko predlagan procesni model uporabi tudi za satelitske ali druge zračne posnetke. Ta metoda je uspešna in stroškovno učinkovita še posebej pri odkrivanju območij, ki zahtevajo posodobitve katastrskih načrtov. Odkrite vidne zemljiške meje lahko služijo kot vhodni podatki za posodabljanje katastrskih načrtov in drugih katastrskih podatkov. Vendar je pri tem pomembno opozoriti, da odkrite vidne zemljiške meje ne predstavljajo končnih katastrskih mej, ampak le začasne meje za hitro analizo kakovosti katastrskih načrtov in njihovih skladnosti z rabo zemljišč v naravi. Vzdrževanje katastrskih sistemov je pomembna naloga v razvitih državah. Naš izdelan avtomatiziran pristop bi lahko predvsem pomagal hitreje reševati identifikacijo območij, kjer so posodobitve katastrskih načrtov potrebne, in s tem olajšati delo državnih katastrskih služb. Čeprav so avtomatske metode zajemanja podatkov o zemljiških mejah hitrejše, vendar manj točne glede na terestrično izmero, pa lahko kombiniranje takih metod z ustrezno interpretacijo zagotovi visoko točnost ter višjo učinkovitost.