Raziskovanje dinamike kraške vode je zaradi pogosto nepoznanih podzemnih tokov zahtevno. Posledično je raziskavam vidnih kraških voda namenjen velik raziskovalni poudarek. Raziskovalci se pri njihovem preučevanju obračajo k različnim virom podatkov, vključno s posnetki daljinskega zaznavanja. V tem raziskovalnem članku je predstavljena ocena nabora podatkov o vodnih telesih, samodejno zaznanih iz posnetkov Sentinel-1, za raziskave kraških poplav. Izvedene so bile statistične in vizualne analize za oceno zanesljivosti in učinkovitosti nabora podatkov. Za statistično analizo je bil uporabljen Spearmanov korelacijski koeficient, s katerim je bila določena stopnja korelacije med nizom podatkov o vodnih telesih in uradnimi podatki o vodostaju. Vizualne analize so vključevale izdelavo toplotnih kart, izdelanih na podlagi prepoznanih vodnih območij. Te karte so bile v nadaljevanju primerjane z uradnimi poplavnimi kartami, pripravljenimi na podlagi analize preteklih poplavnih dogodkov ali rezultatov hidrološkega in hidravličnega modeliranja. Kot dopolnitev toplotnih kart so bile izdelane tudi vegetacijske karte z namenom opredelitve slabše zaznanih območij. Statistična ocena je pokazala močno korelacijo (≥ 0,6) med naborom podatkov in uradnimi podatki o vodostaju na manjših poplavnih območjih z manj kompleksnimi pritoki. Vizualne analize na podlagi toplotnih kart in dopolnitvijo vegetacijskih kart so učinkovito opredelile pogosto poplavljena območja. Izkazala se je slabost zaznavanja na območjih z gosto vegetacijo. Primerjave s poplavnimi kartami so pokazale pomembno vrednost podatkovnega niza kot dodatnega vira informacij za kraške poplavne študije. Izvedena študija poudarja potencial podatkovnega niza v kombinaciji z drugimi viri podatkov.