Terminološke razlage (seizmologija)
A
akcelerograf
accelerograph
seizmograf za zaznavanje in zapisovanje močnejših tresljajev tal; amplituda zapisa je sorazmerna pospešku nihanja tal oziroma podlage akcelerografa; sopomenka: pospeškomer
akcelerogram
accelerogram
zapis (potresnega) nihanja tal z akcelerografom
akcelerometer
accelerometer
čutilo akcelerografa, ki spreminja pospešek v električni signal
aktivna tektonska struktura
active /tectonic/ structure
dejavna /tektonska/ struktura (opis).
aktivni prelom
active fault
dejavni prelom (opis).
alpski potresni pas
Alpide /seismic/ belt
gorski pas s pogostimi potresi, ki poteka od mediteranskega območja prek Turčije, Irana in severne Indije; glej še evropsko-azijski /potresni/ pas
Ariasova intenziteta
Arias intensity
parameter gibanja tal; dobimo jo iz akcelerograma; sorazmerna je s časovnim integralom kvadrata pospeška; merska enota je m/s ali cm/s
aseizmični drs
aseismic slip
sopomenka: nepotresni zdrs
aseizmični prelom
aseismic fault
nepotresni prelom (opis).
aseizmično območje
aseismic area
nepotresno območje (opis).
astenosfera
asthenosphere
duktilna plast Zemlje pod litosfero debeline okoli 180 km.
azimut preloma
/fault/ strike
smer preloma (opis)
B
Benioffova cona
Benioff zone
značilna nagnjena ploščata porazdelitev /žarišč/ potresov, ki razkriva območje podrivanja; ti potresi nastajajo pri interakciji podrivajoče se oceanske /tektonske/ plošče s celinsko; potrese lahko povzročajo ali zdrsi na podrivni meji /plošč/ ali zdrsi na prelomih znotraj podrivne /tektonske/ plošče zaradi njenega upogibanja in nategovanja pri pogrezanju v /Zemljin/ plašč; sopomenka: Wadati-Benioffova cona.
C
celinska tektonska plošča
continental /tectonic/ plate
tektonska plošča, ki tvori celino.
Č
čas potovanja
travel time
čas potovanja /potresnega/ valovanja od žarišča /potresa/ do potresne opazovalnice
čas potresne izpostavljenosti
/seismic/ exposure time
doba, ki jo upoštevamo pri oceni potresne nevarnosti in potresne ogroženosti; pri potresno odpornem projektiranju je to praviloma življenjska (amortizacijska) doba objekta
čas prihoda
arrival time
čas prihoda določene faze / potresnega valovanja/ do potresne opazovalnice
čelo pretrga
rupture front
trenutna (potujoča) meja med pretrganim in zaklenjenim delom preloma; pri pravokotnem prelomu je čelo pretrga približno vzporedno s krajšo stranico preloma, od kraja nastanka potuje v smeri daljše stranice ali samo proti enemu koncu preloma (enostransko potovanje čela pretrga, enostranski pretrg) ali pa hkrati proti obema (dvostransko potovanje čela pretrga, dvostranski pretrg); čelo pretrga lahko potuje od kraja nastanka tudi na vse strani (krožno potovanje čela pretrga, krožni pretrg)
D
deformacija
deformation
sprememba oblike (distorzija) in/ali prostornine (dilatacija) telesa zaradi delovanja sil(e) ali /mehanske/ napetosti; sila je lahko natezna, tlačna, strižna, upogibna ali torzijska; pogosto jo opredelimo kot relativno deformacijo; glede na ohranitev deformacije razlikujemo elastično in plastično deformacijo; sopomenka: preoblikovanje.
deformacijski tenzor
strain tensor
splošna predstavitev relativne deformacije v telesu; od devetih komponent, ki določajo ta tenzor 2. reda, je le šest neodvisnih; diagonalne komponente določajo raztezke ali skrčke, drugi pa strižne deformacije
dejavna tektonska struktura
active /tectonic/ structure
tektonska struktura, v kateri nastajajo tektonski premiki ali so ugotovljeni znaki takih premikov v novejšem geološkem obdobju in je ocenjena (npr. letna) verjetnost njihovega nastanka v prihodnje nad izbrano vrednostjo; dejavnost je ali ni povezana s potresi, pomembnimi z inženirskega stališča; glej dejavni prelom; sopomenke
dejavni prelom
active fault
prelom, ob katerem nastajajo tektonski premiki ali so ugotovljeni znaki takih premikov v novejšem geološkem obdobju in je ocenjena (npr. letna) verjetnost njihovega nastanka v prihodnje nad izbrano vrednostjo; dejavnost je ali ni povezana s potresi, pomembnimi z inženirskega stališča; sopomenka: aktivni prelom.
desni zmik
right-lateral slip, dextral slip
zmik, pri katerem se nasprotno krilo preloma premakne relativno na desno.
desnozmični prelom
right-lateral fault, dextral fault
zmični prelom, na katerem so ugotovljeni znaki desnega zmika in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo desni zmik.
dilatacija
dilatation
deformacija, pri kateri se spremeni le prostornina; primerjaj z distorzijo
distorzija
distortion
deformacija, pri kateri se spremeni le oblika; primerjaj z dilatacijo; sopomenka: popačenje
dolgoperiodni seizmograf
longperiod seismograph
seizmograf za zapis nizkofrekvenčnega /potresnega/ valovanja in s tem za zapis oddaljenih potresov; glej še kratkoperiodni in širokopasovni seizmograf
drsna hitrost
slip rate
prelomna drsna hitrost (opis)
duktilnost
ductility
mehanska lastnost materiala (npr. kamnine), da lahko prevzame plastično deformacijo do določene obremenitve, to je v plastičnem območju, brez porušitve
dušenje
damping
zmanjšanje amplitude /potresnega/ valovanja zaradi trenja in absorpcije potresne energije v zemeljskih plasteh
dvostranski pretrg
bilateral rupture
/prelomni/ pretrg, ki nastane pri dvostranskem potovanju čela pretrga
dvostransko potovanje čela pretrga
bilateral rupture front propagation
čelo pretrga potuje od kraja nastanka proti obema koncema preloma
E
elastična deformacija
elastic deformation
deformacija (dela) telesa, ki izgine po prenehanju delovanja sile ali po razbremenitvi; sopomenki; prožna deformacija, začasna deformacija
elastično območje
elastic region
območje obremenitev, pri katerih nastanejo elastične deformacije; sopomenka: prožno območje
elastično valovanje
elastic waves
razširjanje nihajoče elastične deformacije v telesu; značilen primer je potresno valovanje; sopomenka: prožno valovanje
energijska magnituda
energy magnitude
simbol Me; magnituda /potresa/, določena z izsevano potresno energijo; območje uporabe
enokomponentni seizmograf
onecomponent seismograph
seizmograf z enim seizmometrom; praviloma meri navpično komponento nihanja tal oziroma podlage seizmometra
enostranski pretrg
unilateral rupture
/prelomni/ pretrg, ki nastane pri enostranskem potovanju čela pretrga
enostransko potovanje čela pretrga
unilateral rupture front propagation
čelo pretrga potuje od kraja nastanka samo proti enemu koncu preloma
epicenter
epicentre, epicenter
nadžarišče /potresa/ (opis)
evrazijsko-melanezijski potresni pas
Eurasian-Melanesian /seismic/ belt
sopomenka: evropsko-azijski /potresni/ pas, sredozemsko-himalajski /potresni/ pas
F
faza potresnega valovanja
/seismic wave/ phase
prostorsko /potresno/ valovanje se zaradi zapletene notranje zgradbe Zemlje širi po različnih poteh (žarkih), kar ima za posledico različne čase potovanja in različne čase prihoda /potresnega/ valovanja vzdolž različnih žarkov, ki jih zato imenujemo faze /potresnega/ valovanja/
G
geotektonika
geotectonics
tektonika (opis).
glavni potres
main earthquake
največji potres v nizu potresov; magnituda glavnega potresa je najmanj za eno enoto večja od magnitude drugih potresov v nizu, kar pomeni tudi več kakor tridesetkrat večjo sproščeno potresno energijo; sopomenka: glavni /potresni/ sunek
glavni potresni sunek
main shock
glavni potres (opis)
glavni potresni sunek
mainshock
sopomenka: glavni potres
globokomorski jarek
oceanic trench
oceanski jarek (opis)
gradbeniška seizmologija
engineering seismology
sopomenka: inženirska seizmologija
Gutenbergova diskontinuiteta
Gutenberg discontinuity
diskontinuiteta v hitrosti /potresnega/ valovanja, ki določa mejo med /Zemljinim/ jedrom in / Zemljinim/ plaščem, poimenovana po seizmologu Benu Gutenbergu
H
hipocenter
hypocentre, hypocenter
žarišče /potresa/ (opis)
horst
horst
/tektonska/ gruda (opis)
I
instrumentalna seizmologija
instrumental seismology
instrumentalno zapisovanje potresnega valovanja in nihanja tal ter ocenjevanje potresov in računanje potresnih veličin z obdelavo in vrednotenjem instrumentalnih potresnih zapisov – seizmogramov; sopomenka: mikroseizmologija
instrumentalno ojačenje
/instrumental/ amplification
instrumentalno povečanje amplitud šibkega potresnega gibanja tal na potresnih zapisih; primerjaj /potresno/ ojačitev
intenzitetna potresna karta
/seismic/ intensity map
1. karta različnih »točkovnih« (točka pomeni manjše območje) vrednosti intenzitete /potresa/ (je osnova za izdelavo kart pod točko 2) ali 2. karta območij različnih vrednosti intenzitete /potresa/; 2.1 intenzitetna karta potresne nevarnosti, 2.2 karta maksimalne intenzitete, 2.3 karta izoseist; lahko je karta potresne rajonizacije ali potresne mikrorajonizacije; sopomenka: makroseizmična karta
intenzitetni atenuacijski model
intensity attenuation relationship
regionalno zmanjševanje vrednosti intenzitete z oddaljevanjem od nadžarišča /potresa/ oziroma nadžariščnega območja; določa se z makroseizmičnim poljem, pri katerem lahko zanemarimo (ali odstranimo) vpliv lokalnih dejavnikov; najpogostejša oblika je analitična (enačba); sopomenka: makroseizmični model pojemanja, model pojemanja intenzitete / potresa/
intenzitetno nadžariščno območje
intensity epicentral area
območje, na katerem je intenziteta / potresa/ največja; zaradi vpliva lokalnih dejavnikov instrumentalno določeno nadžarišče /potresa/ navadno ni središčna točka tega območja in je lahko tudi zunaj njega; sopomenka: makroseizmično nadžariščno območje
inženirska seizmologija
engineering seismology
področje seizmologije, ki obravnava seizmološke probleme v gradbeništvu; sopomenka: gradbeniška seizmologija
izsevana potresna energija
radiated seismic energy
energija potresnega valovanja; to energijo zazna seizmograf
J
jakost potresa
/seismic/ intensity
sopomenka: intenziteta /potresa/, silnost /potresa/, makroseizmična intenziteta
japonska intenzitetna potresna lestvica
Japanese seismic intensity scale
intenzitetna lestvica japonske meteorološke agencije, japonska makroseizmična lestvica
K
kamninska podlaga
bedrock
trdno sprijete kamnine,na katere so naložene nesprijete ali slabše sprijete kamnine; neprepereli del kamnine pod tlemi; primerjaj s temeljno kamnino
kinematičen
kinematic
se nanaša na splošne vzorce gibanja in smeri kamnin, ki povzročajo deformacije kamnin
kompresijsko potresno valovanje
compressional waves
longitudinalno /potresno/ valovanje (opis)
kotlina
graben
glej /tektonska/ kotlina
kratkoperiodni seizmograf
shortperiod seismograph
seizmograf za zapis visokofrekvenčnega potresnega valovanja in s tem za zapis bližnjih potresov; glej še dolgoperiodni in širokopasovni seizmograf
kritični objekti
critical facilities
objekti, katerih uničenje bi lahko zahtevalo mnogo življenj, in objekti, katerih delovanje je potrebno tudi med potresom in po njem, to so; 1. jedrski reaktorji in velike pregrade; 2. glavne komunikacije, javne službe in transportni sistemi; 3. neprostovoljne ali zelo naseljene zgradbe, kot so šole in zapori; 4. zgradbe ali službe za nujne in izredne primere, kot so bolnišnice, policijske in požarne postaje ter centri za zaščito in reševanje; sopomenka: pomembni objekti
krovnina
hanging wall
v tektoniki prelomno krilo nad nagnjeno prelomno ploskvijo.
krožni pretrg
circular rupture
/prelomni/ pretrg, ki nastane pri krožnem potovanju čela pretrga; oblika se lahko bolj ali manj razlikuje od kroga
krožno potovanje čela pretrga
circular rupture front propagation
čelo pretrga potuje od mesta nastanka po prelomu ali prelomni ploskvi navzven na vse strani
L
lestvica potresnih učinkov
macroseismic scale
sopomenka: makroseizmična lestvica, opisna potresna lestvica, intenzitetna /potresna/ lestvica
letni prelomni zdrs
annual fault slip
je pomik ene strani prelomne ploskve glede na drugo ali natančneje medsebojni odmik dveh sosednjih točk na nasprotnih straneh preloma v enem letu; navadno ga izražamo v m/leto ali mm/leto; glej še prelomno drsno hitrost
levi zmik
left-lateral slip, sinistral slip
zmik, pri katerem se nasprotno krilo preloma premakne relativno na levo.
levozmični prelom
left-lateral fault, sinistral fault
zmični prelom, na katerem so ugotovljeni znaki levega zmika in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo levi zmik.
likvefakcija
liquefaction
sopomenka: utekočinjenje
litosfera
litosphere
trdni Zemljin ovoj, ki obsega Zemljino skorjo in zgornji del plašča; v povprečju je litosfera debela približno 100 km, pri čemer je pod oceani debela le nekaj km, pod celinami pa nekaj 100 km; sopomenka: tektosfera.
litosferska plošča
litospheric plate
tektonska plošča (opis), plošča.
ločnica tektonskih plošč
/tectonic/ plate boundary
območje stikanja dveh ali več /tektonskih/ plošč ali prelom, ki sega skozi celotno Zemljino kamninsko lupino in ločuje /tektonski/ plošči; sopomenka: meja /tektonskih/ plošč
ločnica trka plošč
/plate/ collision boundary
sopomenka: meja trka /plošč/
lokalna magnituda
local magnitude
simbol ML; prva opredelitev magnitude /potresa/; leta 1935 sta jo opredelila Richter in Gutenberg za bližnje (lokalne) potrese; temelji na največji amplitudi seizmograma, dobljenega z Wood-Andersonovim torzijskim seizmografom; ker so Wood-Andersonove seizmografe večinoma zamenjali sodobnejši instrumenti, so pri izračunu lokalne magnitude potrebne ustrezne uskladitve z njihovimi lastnostmi; nastale so tudi novejše opredelitve magnitude, zato priljubljena poljudna uporaba Richterjevega imena ob navajanju magnitude /potresa/, magnitudne stopnje in magnitudne lestvice presega izvirno opredelitev; območje uporabe; vrednost 2–6, oddaljenost 0–400 km; sopomenka (z razširjenim pomenom)
longitudinalno potresno valovanje
longitudinal /seismic/ waves
prostorsko /potresno/ valovanje, pri katerem nihajo delci v smeri širjenja valovanja; potuje po trdni in tekoči snovi; sopomenke; vzdolžno /potresno/ valovanje, valovi P, (kompresijsko /potresno/ valovanje, primarno /potresno/ valovanje)
Lovejevo valovanje
Love waves
glavno površinsko /potresno/ valovanje, pri katerem nihajo delci vzporedno z Zemljinim površjem in prečno na smer širjenja valovanja; imenujejo se po angleškem matematiku Loveju, ki jih je odkril; sopomenka: valovi L M ali m (splošni) simbol za magnitudo /potresa/
M
magnituda potresa
/earthquake/ magnitude
simbol m ali M; številska mera relativne velikosti potresa; je približna mera sproščene potresne energije; njen izračun temelji večinoma na zapisih različnih vrst potresnega valovanja in nekaterih drugih podatkih; zato so bile opredeljene razne magnitude, ki naj bi imele za isti potres približno enako vrednost; pomembne so predvsem
magnituda trajanja
duration magnitude
simbol Md; magnituda /potresa/, ki temelji na trajanju močnejših tresljajev; določajo jo s časovnim upadanjem amplitude potresnega zapisa; uporablja se za izračun magnitude iz potresnih zapisov analognih instrumentov z majhnim dinamičnim območjem, pri katerih v primeru prekrmiljenja ni mogoče izmeriti vršnih amplitud; glej tudi trajanje potresa; območje uporabe
magnitudna lestvica
magnitude scale
stopenjsko merilo magnitude /potresa/; zaporedni magnitudni stopnji se običajno razlikujeta za desetinko enote; različne magnitude imajo nekoliko različne lestvice; sopomenka: Richterjeva lestvica (z razširjenim pomenom)
magnitudna stopnja
magnitude degree
vrednost na magnitudni lestvici; primerjaj z intenzitetno stopnjo; sopomenki; stopnja po Richterju (z razširjenim pomenom), velikostna stopnja potresa
maksimalna hitrost tal
/maximum/ ground velocity
sopomenka: /vršna/ hitrost tal
maksimalni pomik tal
/maximum/ ground displacement
sopomenka: /vršni/ pomik tal
maksimalni pospešek tal
/maximum/ ground acceleration
sopomenka: /vršni/ pospešek tal
medploščni
interplate
se nanaša na pojave v prostoru med /tektonskimi/ ploščami, npr. medploščni potres
medploščni potres
interplate earthquake
nastane pri zdrsu na meji /tektonskih/ plošč
medploščni zmični prelom
transform fault
transformni prelom (opis).
medploščno sklopljenje
interplate coupling
lepenje in trenje na meji tektonskih plošč, ki pogojuje večje ali manjše kopičenje elastične energije; močno sklopljenje pomeni zaklenjeno mejo in zmožnost velikega kopičenja elastične energije; šibko sklopljenje pomeni odklenjeno mejo in/ali zmožnost majhnega kopičenja elastične energije.
mehanska napetost
stress
poenostavljeno je to povprečna sila na ploskovno enoto v telesu; je na splošno tenzor 2. reda – napetostni tenzor; v kateri koli točki v telesu jo popolnoma določa šest neodvisnih komponent – tri na privzeto ploskev pravokotne komponente opredeljujejo normalno napetost, tri s ploskvijo vzporedne komponente pa strižno napetost; normalna napetost je lahko tlačna ali natezna
meja tektonskih plošč
/tectonic/ plate boundary
območje srečanja dveh ali več tektonskih plošč ali prelom, ki sega skozi celotno Zemljino kamninsko lupino in ločuje dve tektonski plošči.
meja trka plošč
collision /plate/ boundary
stičišče trka primikajočih se tektonskih plošč ali meja plošč pri trku; meja trka je primična meja.
mikroseizem
microseism
šibko tresenje zemeljskega površja, ki ga povzročajo naravni pojavi, kot so vetrovi in močni oceanski valovi
mikroseizmika
microseismics
sopomenka: mikroseizmologija, instrumentalna seizmologjja
mikroseizmologija
microseismology
področje seizmologije, ki obdeluje in kvantitativno vrednoti instrumentalne potresne zapise – seizmograme; predvsem določa koordinate žarišča in nadžarišča ter magnitudo /potresa/; sopomenka: mikroseizmika, instrumentalna seizmologija
mikroseizmološki
microseismological
ki zadeva ali spada v mikroseizmologijo; sopomenka: mikroseizmičen
moč potresa
/earthquake/ magnitude
pogosto uporabljeni izraz za poljudno navajanje magnitude /potresa/ (opis), npr. pri javnih sporočilih o potresih; termin »moč« ima v fiziki povsem določen pomen – delo v časovni enoti, merska enota pa je W (watt), zato je uporaba v smislu magnitude /potresa/ ali magnitudne stopnje fizikalno napačna
model zdrsa
slip model
kinematični model, ki opisuje obseg in potek zdrsa, ki je povezan s potresom
Moho
Moho
Mohorovičićeva diskontinuiteta (opis)
Mohorovičićeva diskontinuiteta
Mohorovicic' discon- tinuity
meja med /Zemljino/ skorjo in /Zemljinim/ plaščem; nahaja se v globini med 25 in 60 km pod celinami in med 5 do 8 km pod oceanskim dnom; tu se spremeni hitrost potresnega valovanja in kemični sestav; odkril jo je hrvaški seizmolog Andrija Mohoro- vičić (1857—1936); sopomenka: Moho
momentna magnituda
moment magnitude
simbol Mw; magnituda /potresa/, ki je določena s potresnim momentom; območje uporabe
mreža potresnih opazovalnic
seismic network
sestava potresnih opazovalnic na manjšem ali večjem ozemlju ali zgradbi z enotnim obravnavanjem potresnih zapisov; za potrebe potresnega gradbeništva so posebno pomembne mreže akcelerografov na gradbenem ali urbanem območju ali v pomembnem gradbenem objektu (na primer v jedrski elektrarni); sodobne mreže so povezane s središčem za samodejno obdelavo podatkov; sopomenka: seizmološka mreža
N
nadžarišče potresa
epicentre, epicenter
točka na Zemljinem površju navpično nad žariščem /potresa/; sopomenka: epicenter
nagnjeni prelom
dip-slip fault
prelom, na katerem so ugotovljeni znaki naklonskega zdrsa in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem naklonski zdrs; glede na smer in naklon zdrsa razlikujemo štiri vrste nagnjenih prelomov; normalni in reverzni prelom ter razrivni in narivni prelom; primerjaj poševni prelom.
naklon
dip
kot med vodoravno ravnino in prelomno ploskvijo; kot med vodoravno ravnino ter mejo podrivne in narivne plošče; sopomenka: nagib.
naklonski kot
dip /angle/
kot med vodoravno ravnino in geološko ploskvijo, npr. prelomno ploskvijo ali mejo /tektonskih/ plošč, ki meri od 0 (za vodoravno ploskev) do 90° (za navpično ploskev); poenostavljeno; naklon
naklonski zdrs
dip-slip
zdrs krovnine po nagnjeni talnini relativno navzdol pod vplivom vodoravnega natega kamnin (navzdolnji zdrs) ali relativno navzgor pod vplivom vodoravnega stiska kamnin (navzgornji zdrs); razlikujemo položni (pod majhnim kotom, običajno manj od 45°) in strmi (pod velikim kotom, običajno 45° do 90°) zdrs.
naknadni potres
aftershock
sopomenka: popotres, popotresni sunek
napetost
stress
glej /mehanska/ napetost (opis)
napetostni tenzor
stress tensor
splošna predstavitev napetostnega stanja ali /mehanske/ napetosti v telesu; tenzor 2. reda; od devetih komponent, ki določajo ta tenzor 2. reda, je le šest neodvisnih; diagonalne komponente določajo normalno napetost, druge pa strižno napetost
nariv
thrust, overthrust
1. položni navzgornji zdrs; 2. na drugo kamnino (talnina) narita kamninska gmota (krovnina); glej tudi narivni prelom.
narivna tektonska plošča
overriding /tectonic/ plate
celinska ali oceanska plošča, ki se nariva na podrivajočo se sosednjo oceansko ploščo zaradi stiska v regionalnem napetostnem polju.
narivni prelom
thrust fault, overthrust fault
nagnjeni prelom, na katerem so ugotovljeni znaki nariva in/ ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo nariv (nekateri obravnavajo narivni prelom kot položen reverzni prelom, naklon manj od 45°).
natezna napetost
tensional stress; tensile stress
normalna napetost, ki jo povzročajo zunanje sile, ki raztezajo telo
navzdolnji zdrs
dip-slip down
naklonski zdrs krovnine po talnini relativno navzdol; razlikujemo položni (naklon manj od 45°) in strmi (naklon 45° do 90°) navzdolnji zdrs.
navzgornji zdrs
dip-slip up
naklonski zdrs krovnine po talnini relativno navzgor; razlikujemo položni (naklon manj od 45°) in strmi (naklon 45° do 90°) navzgornji zdrs.
neaktivni prelom
nonactive fault
nedejavni prelom (opis).
nedejavni prelom
nonactive fault
v širšem pomenu je to prelom, vzdolž katerega ni tektonskih premikov in znaki takih premikov niso ugotovljeni v novejšem geološkem obdobju, (npr. letna) verjetnost njihovega nastanka pa je tudi v prihodnje pod izbrano vrednostjo; v ožjem pomenu je nedejavni prelom nepotresni prelom; sopomenka: neaktivni prelom.
neotektonika
neotectonics
področje tektonike, ki obravnava premike v litosferi od neogena dalje; nekateri jo povezujejo s krajšim časom.
neotektonsko obdobje
neotectonic period
obsega kvartar in neogen; nekateri ga povezujejo s krajšim časom; primerjaj novejše geološko obdobje.
nepotresni prelom
aseismic fault
prelom, vzdolž katerega ne nastajajo potresi in niso ugotovljeni znaki nastanka potresov v novejšem geološkem obdobju in je (npr. letna) verjetnost njihovega nastanka v prihodnje pod izbrano vrednostjo; nepotresno obnašanje je lahko posledica pomanjkanja strižne napetosti ob prelomih, zaklenjenosti prelomov z ali brez strižne napetosti ali sproščanju napetosti v počasnem drsenju prelomnih kril v nasprotnih smereh; nepotresni prelom je nedejavni prelom in nepotresno dejavni prelom; primerjaj odklenjeni prelom; sopomenka: aseizmični prelom.
nepotresni zdrs
aseismic slip
zdrs, ki ne povzroči potresa; sopomenka: aseizmični drs
nepotresno območje
aseismic area
območje, kjer ne nastajajo potresi ali učinki potresov, ki imajo žarišče izven tega območja, in kjer niso ugotovljeni znaki nastanka potresov ali potresnih učinkov v novejšem geološkem obdobju, (npr. letna) verjetnost pojava enih ali drugih v prihodnje pa je pod izbrano vrednostjo; glej tudi nepotresni prelom; sopomenka: aseizmično območje.
nizkohitrostna cona
low-velocity zone
katera koli plast v Zemlji, v kateri je hitrost /potresnega/ valovanja manjša kot v plasteh pod in nad njo
normalna napetost
normal stress
komponenta /mehanske/ napetosti, ki deluje pravokotno na dano ploskev, npr. na prelomno ploskev; povzročajo jo sile, ki se prenašajo skozi obdajajoče kamnine; je lahko tlačna ali natezna
normalni prelom
normal fault, normal dip-slip fault
nagnjeni prelom, na katerem so ugotovljeni znaki strmega navzdolnjega zdrsa in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem tak zdrs.
notranje jedro
inner core
središčni trdni del /Zemljinega/ jedra s polmerom 1220 km; verjetno večinoma iz železa; obsega približno 5 % mase in približno 4 % prostornine celotnega jedra; odkrila ga je danska seizmologinja Inge Lehmann leta 1936
novejša tektonika
recent tectonics
tektonska dejavnost v novejšem geološkem obdobju; primerjaj neotektonika; sopomenka: recentna tektonika.
novejše geološko obdobje
recent /geologic/ time
obsega ali 1. holocen ali 2. kvartar ali 3. kvartar in pliocen ali 4. kvartar in neogen, ta se pokriva z neotektonskim obdobjem; različna obdobja se nanašajo na uporabo pri ocenjevanju potresne nevarnosti lokacij različnih pomembnih (posebno jedrskih) objektov; sopomenka: recentno /geološko/ obdobje.
O
območje lepenja
asperity
hrapava zaskočena površina preloma, kjer se običajno začne /prelomni/ pretrg
območje lepenja
asperity
hrapava zaklenjena površina preloma, kjer se navadno začne /prelomni/ pretrg
območje podrivanja
subduction zone
območje, kjer se ena plošča podriva pod drugo; na območju podrivanja nastajajo največji potresi.
območje popotresov
aftershock area
območje žarišč popotresov danega glavnega potresa; kaže potek /prelomnega/ pretrga glavnega potresa; glej popotres
območje pretrga oz. pretrgov
rupture zone
območje, kjer nastane pretrg oz. več pretrgov in posledično potres oz. več potresov; v primeru majhnih potresov je območje pretrga dolgo nekaj milimetrov, v primeru velikega potresa pa je lahko dolgo več sto kilometrov in široko več deset kilometrov; sopomenka: žariščno območje (tektonskih potresov).
oceanska tektonska plošča
oceanic /tectonic/ plate
tektonska plošča, ki tvori oceansko dno.
oceanski greben
oceanic ridge
je prek 84.000 km dolga, od 1 do 3 km visoka in okoli 1500 km široka gorska veriga, ki skoraj v celoti poteka pod morsko gladino severnega in južnega Atlantskega, Indijskega in južnega Tihega oceana; greben je nastal in še vedno nastaja ob razmikanju morskega dna vzdolž razmične meje plošč sredi oceanov; je potresno dejaven; sopomenka: srednje-oceanski greben.
oceanski jarek
oceanic trench
jarek v oceanskem dnu, ki je posledica podrivanja ene tektonske plošče pod drugo; sopomenka: globokomorski jarek
oceanski razmikajoči se greben
oceanic /spreading/ ridge
glej oceanski greben
oddaljen potres
teleseism
sopomenka: teleseizem
odklenjena meja plošč
unlocked /plate/ boundary
meja plošč, kjer obe plošči večinoma neprekinjeno polzita druga ob drugi; ob taki meji se lahko nakopiči le manjša količina elastične energije, zato odklenjene meje praviloma niso izvori velikih potresov; glej tudi odklenjeni prelom.
odklenjeni prelom
unlocked fault
prelom ali del preloma, kjer obe prelomni krili (ali krovnina in talnina) bolj ali manj neprekinjeno polzita drug ob drugem zaradi stalnega tektonskega preoblikovanja; ob takem prelomu se lahko nakopiči le manjša količina elastične energije, zato odklenjeni prelomi praviloma niso izvori velikih potresov; odklenjeni prelom lahko pomeni tudi odklenjeno mejo /plošč/; primerjaj nepotresni prelom.
odziv
response
gibanje v sistemu zaradi tresenja pod posebnimi pogoji
ognjeni obroč
Ring of Fire
glej obtihomorski pas
P
padec mehanske napetosti
stress drop
razlika med /mehansko/ napetostjo na območju preloma pred potresom in po njem
paleoseizmičen
paleoseismic
se nanaša na predzgodovinske znake potresov v mladih geoloških sedimentih.
paleoseizmičnost
paleoseismicity
predzgodovinska potresna dejavnost, ugotovljena na podlagi geoloških znakov, npr. premikov sedimentnih in kamninskih plasti ob prelomih, vključkov utekočinjenega peska, plazov, skokovito dvignjene ali spuščene obale in naplavin cunamijev.
paleoseizmologija
paleoseismology
raziskovanje (predvsem z razkopi) predzgodovinskih potresov na podlagi geoloških znakov.
paleotektonsko obdobje
paleotectonic period
čas pred neotektonskim obdobjem.
PGA
PGA
kratica za peak ground acceleration, to je za vršni ali maksimalni pospešek tal
plastična deformacija
plastic deformation
deformacija, ki ostane po prenehanju delovanja zunanje sile ali po razbremenitvi; primerjaj z elastično deformacijo
plastično območje
plastic region
območje obremenitev, pri katerih nastanejo plastične deformacije
pljuskanje
seiche
glej /potresno/ pljuskanje
plošča
plate
tektonska plošča (opis), litosferska plošča.
ploščna tektonika
plate tectonics
tektonika plošč (opis).
podrivanje
subduction
se nanaša na /tektonske/ plošče; glej podrivanje /tektonskih/ plošč.
podrivanje tektonskih plošč
/tectonic/ plate subduction
drsenje oceanske plošče (podrivna plošča) pod sosednjo celinsko ali oceansko ploščo (narivna plošča) ali celinske pod celinsko pri trku plošč.
podrivna ločnica plošč
subduction /plate/ boundary
sopomenka: podrivna meja /plošč/
podrivna meja plošč
subduction /plate/ boundary
primična meja dveh primikajočih se plošč pri podrivanju.
podrivna tektonska plošča
subducting /tectonic/ plate, sinking /tectonic/ plate
oceanska plošča, ki se podriva pod celinsko ali drugo oceansko ploščo.
Poissonova porazdelitev
Poisson distribution
verjetnostna porazdelitev, za katero so značilni diskretni dogodki, ki se pojavljajo časovno neodvisno drug od drugega
pokrit narivni prelom
blind thrust fault
narivni prelom, na katerem je nastal premik, ki ni segel do površja; /prelomni/pretrg ni viden na površju Zemlje, lahko pa pride do merljivega dviga tal.
polje potresnih učinkov
macroseismic field
sopomenka: makroseizmično polje, intenzitetno polje
polprostor
halfspace
preprost matematični model (približno ravnega dela) Zemlje
polzenje
creep
v tektoniki zelo počasno, večinoma neprekinjeno premikanje enega prelomnega krila ali ene plošče glede na drugo v nasprotni smeri zaradi stalnega tektonskega preoblikovanja; prelomi ali meje plošč, za katere je ta pojav značilen, praviloma niso izvori velikih potresov; take prelome ali meje plošč obravnavamo kot odklenjene za razliko od zaklenjenih; sopomenka: počasno drsenje.
pomembni objekti
critical facilities
objekti, katerih uničenje bi lahko zahtevalo mnogo življenj, in objekti, katerih delovanje je potrebno tudi med potresom in po njem, to so
pomožna prelomna ploskev
auxiliary fault-plane
ploskev, ki je pravokotna na prelomno ploskev, ki jo določi rešitev prelomne ploskve
ponovitvena doba
recurrence interval
1. povprečni čas med glavnimi potresi v danem žariščnem območju z magnitudo /potresa/ enako ali večjo od izbrane vrednosti; včasih se zamenjuje s povratno dobo; 2. povprečni čas med /prelomnimi/ pretrgi v danem območju pretrgov enake ali večje velikosti (dolžine ali površine) od izbrane vrednosti; določitev ponovitvene dobe pretrgov omogoča oceno drsne hitrosti; posebej pomembna je ponovitvena doba velikih potresov ali pretrgov
popačenje
distortion
distorzija (opis)
popotres
aftershock
potres, ki je posledica večjega, tako imenovanega glavnega potresa; žarišče popotresa je praviloma na območju /prelomnega/ pretrga glavnega potresa; množica popotresov zato kaže potek tega pretrga; sopomenka: popotresni sunek
popotresni sunek
aftershock
popotres (opis)
pospeškomer
accelerograph
sopomenka; akcelerograf
poševni prelom
oblique-slip fault, oblique fault
prelom, na katerem so ugotovljeni znaki poševnega zdrsa in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem poševni zdrs; primerjaj nagnjeni prelom.
poševni zdrs
oblique slip
zdrs krovnine relativno poševno po nagnjeni talnini zaradi stiska in natega kamnin; sestavljen je iz zmika in naklonskega zdrsa; mogoče so štiri glavne smeri poševnega zdrsa, ker je lahko zmik desni ali levi, naklonski zdrs pa navzgornji ali navzdolnji.
potresna izguba
/seismic/ loss, /earthquake/ loss
sopomenka: potresna škoda
potresna nevarnost
/seismic/ hazard, /earthquake/ hazard
naravna ali druga ustrezna danost za potres, ki lahko povzroči neugodne učinke; potresna nevarnost je verjetnostni pojem in jo lahko opredelimo z verjetnostjo prekoračitve; določajo jo vrednosti med 0 in 1 ali med 10 in 100 odstotki
potresna ogroženost
/seismic/ risk, /earthquake/ risk
mogoče gospodarske in družbene posledice prihodnjih potresov; potresna ogroženost je verjetnostni pojem in jo lahko opredelimo z verjetnostjo prekoračitve; odvisna je od potresne nevarnosti, potresne ranljivosti in časa izpostavljenosti; določujejo jo vrednosti med 0 in 1 ali med 10 in 100 odstotki
potresna ojačitev
/seismic/ amplification
povečanje potresnega gibanja pri določenih frekvencah v nekonsolidiranih sedimentih relativno glede na gibanje v trdnih kamninah; potresno gibanje se lahko poveča (ali zmanjša) tudi zaradi geometrične in hitrostne strukture sedimentov ter podpovršinske in površinske topografije, kar je tudi frekvenčno odvisno; primerjaj /instrumentalno/ ojačenje
potresna opazovalnica
seismic station
objekt za meritve in zapisovanje potresnega gibanja tal in potresnega valovanja (glej seizmogram); sopomenka: seizmološka postaja
potresna opazovalnica
seismic station
mersko mesto, ki je opremljeno s seizmografi in/ali akcelerografi ter pomožnimi napravami (posebej za sprejemanje ali določanje točnega časa) za pridobivanje, zapisovanje in hranjenje potresnega gibanja tal in potresnega valovanja (glej seizmogram); na opazovalnici je lahko osebje, večinoma pa ga ni; sodobne opazovalnice so ali samostojne ali v sklopu mrež potresnih opazovalnic; navadno so povezane s središčem za samodejno obdelavo podatkov; sopomenka: seizmološka postaja zastarelo
potresna ranljivost
/seismic/ vulnerability
pričakovana stopnja izgub (ali poškodb) danega ogroženca ali skupine ogrožencev ob morebitnem potresu; določajo jo vrednosti med 0 in 1 ali med 0 in 10
potresna struktura
seismic structure, seismogenic structure
potresno dejavna struktura; tektonska struktura, v kateri nastajajo potresi ali so z raziskavami paleoseizmičnosti ugotovljeni znaki (pri)površinskih pretrgov v novejšem geološkem obdobju in je (npr. letna) verjetnost njihovega pojava v prihodnje nad izbrano vrednostjo; glej tudi potresni prelom; sopomenka: seizmogena struktura, seizmična struktura.
potresna škoda
seismic damage
materialne in nematerialne izgube, ocenjene po potresu
potresna vrzel
seismic gap
odsek na prelomu, kjer so v preteklosti že bili močnejši potresi, ki pa že daljši čas miruje; predstavlja nevarnost za nastanek večjega potresa
potresni
seismic, seismogenic
v seizmotektoniki se nanaša na geološko strukturo (potresna struktura), posebej prelom (potresni prelom) v povezavi z nastankom potresov ali na območje (potresno območje) v povezavi z učinki potresov; splošna sopomenka: seizmični; ožja sopomenka, ki se nanaša na nastanek potresov
potresni
seismic, earthquake
nanašajoč se na potrese in potresno problematiko
potresni dogodek
/seismic/ event
splošni termin za lokalno motnjo (potres, ognjeniški izbruh, eksplozija, skalni udor ipd.), ki ustvari /potresno/ valovanje
potresni izvor
/seismic/ source, /earthquake/ source
območje 1D, 2D ali 3D preteklih in pričako- vanih prihodnjih žarišč ali nadžarišč /potresov/ ali /prelomnih/ pretrgov; po predpostavki imajo v izvoru vsi potresi isti vzrok nastanka; sopomenka: /seizmični/ izvor
potresni moment
seismic moment
glej /skalarni/ potresni moment
potresni ogroženci
elements at /seismic/ risk
ljudje in druga živa bitja ter materialne, kulturne in druge dobrine
potresni pas
seismic belt
razpotegnjeno potresno območje, na primer obtihomorski, alpski, sredozemsko-himalajski, evropsko-azijski, evrazijsko-melanezijski /potresni/ pas
potresni pospešek tal
/seismic/ ground acceleration
pospešek pri (potresnem) gibanju tal; merska enota je v splošnem m/s2, v seizmologiji močnega gibanja tal pa ga navadno izražamo v odstotkih zemeljskega pospeška g (= 0,981 m/s2); ker je teža objekta enaka zmnožku njegove mase in zemeljskega pospeška, pomeni dodatni pospešek gibanja tal dodatno obremenitev, zaradi česar se lahko objekt poškoduje ali celo poruši
potresni prelom
seismic fault, seismogenic fault
potresno dejavni prelom; prelom, na katerem nastajajo potresi ali so z raziskavami paleoseizmičnosti ugotovljeni znaki (pri)površinskih pretrgov v novejšem geološkem obdobju in je (npr. letna) verjetnost njihovega nastanka v prihodnje nad izbrano vrednostjo; sopomenka: seizmogeni prelom.
potresni prelomni pretrg
earthquake /fault/ rupture
/prelomni/ pretrg (opis).
potresni roj
/earthquake/ swarm
niz manjših potresov, od katerih ni noben glavni potres; roj je tudi niz predpotresov, glavni potres in niz popotresov; potresi v roju se pojavljajo na omejenem območju v omejenem času
potresni val
seismic wave
osnovna sestavina potresnega valovanja; sestavljata ga en vrh in ena dolina ali ena zgoščina in ena razredčina
potresni valovi
seismic waves
potresno valovanje (opis)
potresni zapis
seismogram
seizmogram (opis)
potresno gradbeništvo
earthquake engineering
sopomenka: potresno inženirstvo
potresno inženirstvo
earthquake engineering
področje gradbeništva, ki raziskuje vplive potresov na gradbene objekte in določa potresne parametre za potresno varno gradnjo; sopomenka: potresno gradbeništvo
potresno območje
seismic area
1. v seizmološkem pomenu območje, kjer so bili najdeni znaki potresov ali njihovih učinkov v novejšem geološkem obdobju; (npr. letna) verjetnost njihovega pojava v prihodnje je nad izbrano vrednostjo; izraz se tu nanaša na več potresov in na učinke različnih potresov; primerjaj potresno strukturo in potresni prelom; sopomenki
potresno pljuskanje
seiche
nihanje omejenega vodnega telesa (npr. v jezeru, rezervoarju, plavalnem bazenu) med potresom; sopomenka: sejš
potresno valovanje
seismic waves
je elastično valovanje, ki nastane pri potresu ali eksploziji; lahko ga povzročijo tudi drugi dejavniki; lahko se razširja vzdolž Zemljinega površja ali pripovršja (površinsko /potresno/ valovanje) ali skozi Zemljino notranjost (prostorsko /potresno/ valovanje); sopomenke; seizmično valovanje, potresni valovi, seizmični valovi.
potresno valovanje
/seismic/ wave/s/
valovanje, ki ga povzroči potres (tudi eksplozije, udarci ipd.) v trdni ali tekoči snovi v Zemlji ali na njenem površju; glej različne vrste /potresnega/ valovanja (longitudinalno, transverzalno itd.)
potresno valovanje Lg
Lg wave
površinsko /potresno/ valovanje, ki potuje skozi celinsko skorjo
potresnost
seismicity
potresna dejavnost; prostorska in časovna porazdelitev potresov; sopomenka: seizmičnost.
potresoslovje
seismology
seizmologija (opis)
povratna doba
return period
povprečni čas med potresnim gibanjem tal na določenem kraju, pri katerem dana veličina gibanja tal doseže ali preseže izbrano vrednost; primerjaj s ponovitveno dobo, s katero se včasih zamenjuje
površinski prelomni pretrg
surface /fault/ rupture
/prelomni/ pretrg, ki sega blizu ali do površja ali morskega dna; nastane pri potresu z magnitudo več kakor 6.
površinsko potresno valovanje
surface waves
potresno valovanje, ki se razširja vzdolž Zemljinega površja ali pripovršja; ima nižje frekvence od prostorskega /potresnega/ valovanja in prispe za njim do potresne opazovalnice; primera površinskega valovanja
površinskovalovna magnituda
surface-wave magnitude
simbol Ms; magnituda /potresa/, ki je določena z amplitudo zapisa Rayleighjevega valovanja pri nihajnem času okoli 20 s; uporabna za oddaljene potrese; območje uporabe; vrednost 5–8, oddaljenost 20–180°
pozdrs
afterslip
polzenju podoben nepotresni zdrs, ki nastane vzdolž preloma mesece po velikem potresu, ki je povzročil prelomni pretrg
pravokotni prelom
rectangular fault
prelom s približno pravokotno obliko; dolžino preloma merimo v vodoravni smeri, širino pa v navpični smeri
prečno potresno valovanje
transverse waves
transverzalno /potresno/ valovanje (opis)
prelom
fault
ploskovna razpoka ali razmeroma ozka razpokana cona v Zemljini skorji, povezana s preteklimi in morebitnimi prihodnjimi tektonskimi premiki; izraz prelom vključuje tudi razpoke, ki segajo skozi celotno Zemljino kamninsko lupino in ločujejo tektonske plošče – v tem smislu je prelom meja plošč.
prelomna cona
fault zone
prelomno območje (opis).
prelomna črta
fault trace
prelomnica (opis)
prelomna linija
fault trace
prelomnica (opis)
prelomna ploskev
fault plane
tektonska ploskev, ob kateri sta se premaknili prelomni krili.
prelomna stopnica
fault scarp
na Zemljinem površju viden relativni dvig enega krila preloma ob zdrsu
prelomni pretrg
/fault/ rupture
del preloma, na katerem nastane zdrs prelomnih kril, ki povzroči potres; pretrg je temeljni seizmotektonski izraz; sopomenka: potresni /prelomni/ pretrg (neustrezna sopomenka: ruptura).
prelomnica
fault trace
sled preloma na Zemljinem površju; presečišče prelomne ploskve s površjem tal; črta na geološki karti, ki predstavlja prelom, je grafični prikaz prelomnice in ne preloma; sopomenki; prelomna črta, prelomna linija
prelomno krilo
opposing fault side
ena stran preloma; prelom ima dve krili; če je prelomna ploskev nagnjena, sta krili krovnina in talnina.
prelomno območje
fault zone
razpokana cona v Zemljini skorji, povezana s preteklimi in morebitnimi prihodnjimi tektonskimi premiki; obsega enega ali več prelomov; sopomenka: prelomna cona.
preoblikovanje
deformation
deformacija (opis)
pretrg
rupture
/prelomni/ pretrg
prihod
arrival
pojav /potresnega/ valovanja na potresnem zapisu
primarno potresno valovanje
primary waves
longitudinalno /potresno/ valovanje (opis)
primična meja plošč
converging /plate/ boundary, convergent /plate/ boundary
(dolgo) ozko območje, na katerem se tektonske plošče primikajo druga k drugi; primera sta; podrivna meja /plošč/ in meja trka /plošč/; vzdolž primičnih (zlasti podrivnih) mej se sprosti večji del svetovne potresne energije.
primikanje tektonskih plošč
/tectonic/ plate convergence
primikanje litosferskih plošč zaradi konvekcije v astenosferi, ki ima za posledico ali podrivanje oceanske plošče pod drugo oceansko ali celinsko ploščo ali gorotvorni trk celinskih plošč; glej tudi razmikanje plošč.
projektni pospešek tal
design /ground/ acceleration
predvideni pospešek tal na lokaciji načrtovanega gradbenega objekta, ki se uporablja za potresno odporno projektiranje tega objekta
prostorninska gostota
bulk density
masa snovi, deljena s pripadajočo prostornino, ki vključuje tudi njene pore
prostorsko potresno valovanje
body waves
potresno valovanje, ki se razširja skozi Zemljino notranjost; ima višje frekvence od površinskega /potresnega/ valovanja in prispe pred njim do potresne opazovalnice; razlikujemo longitudinalno in transverzalno /potresno/ valovanje; sopomenka: telesno /potresno/ valovanje
prostorskovalovna magnituda
body-wave magnitude
simbol Mb; magnituda /potresa/, ki je določena z amplitudo zapisa longitudinalnega /potresnega/ valovanja; območje uporabe; vrednost 4–7, oddaljenost 16–100°, predvsem za globlje potrese; sopomenka: telesnovalovna magnituda
prožna deformacija
elastic deformation
elastična deformacija (opis)
prožno območje
elastic region
elastično območje (opis)
prožno valovanje
elastic waves
elastično valovanje (opis)
prvi premik
first motion
smer premika tal pri prihodu P-valov do potresne opazovalnice oziroma seizmometra; premik navzgor pomeni širitev, premik navzdol pa krčenje potresnega območja
prvi prihod
first arrival
prvi zapisani signal /potresnega/ valovanja z žariščnega območja določenega potresa
R
Rayleighjevo valovanje
Rayleigh waves
površinsko /potresno/ valovanje, pri katerem nihajo delci v navpični ravnini retrogradno eliptično v smeri širjenja valovanja; to je najpočasnejše in pogosto najbolj uničujoče potresno valovanje; imenuje se po angleškem fiziku Rayleighju, ki je leta 1887 napovedal njihov obstoj; sopomenka: valovi R
razčlenitev preloma
/fault/ segmentation
razlom preloma vzdolž njegove dolžine na več manjših prelomov; nastane zaradi zavijanja preloma, zaradi prelomov, ki ga prečkajo, ali sprememb topografije; razčlenitev lahko omeji dolžino /prelomnega/ pretrga; sopomenka: segmentacija /preloma/
razmerje signal – šum
signal-to-noise ratio
razmerje amplitude potresnega signala in amplitude šuma, ki ga povzročajo civilizacijski tresljaji in/ali instrumenti za zaznavanje tresenja tal
razmična meja plošč
diverging /plate/ boundary, divergent /plate/ boundary
(dolgo) ozko območje, kjer se tektonski plošči razmikata druga od druge; nastane lahko sredi oceana ali sredi celine; ob meji sredi oceana nastaja nova oceanska skorja, ki oblikuje oceanski greben; je potresno dejavna.
razmikanje tektonskih plošč
/tectonic/ plate divergence
razmikanje litosferskih plošč zaradi konvekcije v zgornjem plašču (astenosferi) je lahko 1. oceansko - vdiranje magme iz plašča (astenosfere) skozi razpoko med ploščama, pri čemer se iztisnjena magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastajajo oceanski grebeni, ali 2. celinsko - tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči (primera; Rdeče morje, vzhodnoafriški jarek), ki končno postane meja plošč; glej tudi primikanje plošč.
razriv
detachment
položni navzdolnji zdrs; glej tudi razrivni prelom.
razrivni prelom
detachment fault
nagnjeni prelom, na katerem so ugotovljeni znaki položnega navzdolnjega zdrsa in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem tak zdrs; glej tudi razriv (nekateri obravnavajo razrivni prelom kot položni normalni prelom — naklon manj od 45°).
raztezek
tensional strain, tensile strain
relativno povečanje prostornine pri raztezanju telesa
recentna tektonika
recent tectonics
novejša tektonika (opis).
recentno geološko obdobje
recent /geologic/ time
novejše /geološko /obdobje/ (opis).
relativna deformacija
strain
majhni relativni premiki med delci v materialnem telesu zaradi tektonske /mehanske/ napetosti ali zaradi prehoda potresnega valovanja; primeri; raztezek, skrček, strižna deformacija
relativni raztezek
tensional strain, tensile strain
glej raztezek
relativni skrček
compressional strain, compressive strain
glej skrček
rešitev prelomne ploskve
fault-plane solution
določitev in način prikaza prelomne ploskve ter smeri zdrsa na njej ob potresu z analizo seizmogramov; rešitev daje tudi smeri glavnih osi napetostnega tenzorja; sopomenka: rešitev žariščnega mehanizma
rešitev žariščnega mehanizma
focal-mechanism solution
rešitev prelomne ploskve (opis)
reverzni prelom
reverse fault, reverse dip-slip fault
nagnjeni prelom, na katerem so ugotovljeni znaki strmega navzgornjega zdrsa in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem tak zdrs.
Richterjeva lestvica
Richter scale
priljubljeni poljudni izraz za magnitudno lestvico (opis); glej lokalno magnitudo
Richterjeva magnituda
Richter magnitude
lokalna magnituda (opis)
ruptura
rupture
neustrezen izraz za /prelomni/ pretrg (opis).
S
segmentacija preloma
/fault/ segmentation
razčlenitev /preloma/ (opis)
seizmičen
seismic
potresen, -ni (opis).
seizmična struktura
seismic structure
potresna struktura (opis), seizmogena struktura.
seizmični izvor
/seismic/ source
/potresni izvor/ (opis)
seizmični val
seismic wave
potresni val (opis)
seizmični valovi
seismic waves
potresno valovanje (opis)
seizmično območje
seismic area
potresno območje (opis).
seizmično valovanje
seismic waves
potresno valovanje (opis)
seizmičnost
seismicity
potresnost (opis).
seizmogen
seismogenic
zmožnost povzročanja potresov; se nanaša na tektonsko strukturo (potresna struktura), posebej na prelom (potresni prelom); sopomenka: potresen, -ni.
seizmogena struktura
seismogenic structure
potresna struktura (opis), seizmična struktura.
seizmogeni prelom
seismogenic fault
potresni prelom (opis).
seizmogram
seismogram
instrumentalni zapis potresnega valovanja; sopomenka: potresni zapis
seizmologija
seismology
veda o potresih in potresnem valovanju, ki se razširja skozi notranjost in po površju planeta (posebej Zemlje); sopomenka: potresoslovje
seizmološka postaja
seismic station
potresna opazovalnica (opis)
seizmotektonika
seismotectonics
področje, ki povezuje seizmologijo s tektoniko in tektoniko plošč ter raziskuje nastanek in dinamiko prelomov, medsebojno delovanje tektonskih plošč ob njihovih mejah, prostorsko in časovno povečevanje in napetosti v kamninah ter tektonske potrese.
sejš
seiche
/potresno/ pljuskanje (opis)
sekundarno potresno valovanje
secondary waves
transverzalno /potresno/ valovanje (opis)
skalarni potresni moment
/scalar/ seismic moment
fizikalna mera velikosti (praviloma tektonskega) potresa; enak je zmnožku strižnega modula, površine /prelomnega/ pretrga in povprečnega premika ali povprečne dolžine zdrsa po prelomni ploskvi; določimo ga lahko s terenskimi meritvami povprečne dolžine zdrsa in oceno površine /prelomnega/ pretrga iz porazdelitve popotresov ali z analizo seizmogramov (glej tenzor /potresnega/ momenta); sopomenka: /skalarni/ seizmični moment.
skalarni seizmični moment
/scalar/ seismic moment
/skalarni/ potresni moment (opis)
skorja
crust
glej /Zemljina/ skorja
skrček
compressional strain, compressive strain
relativno zmanjšanje prostornine pri stiskanju telesa
smer preloma
/fault/ strike
smer vodoravnice na prelomu, izražena s kotom v smeri urinega kazalca med meridianom in vodoravnico na prelomu, ki meri od 0 do 360o; kadar sega prelom do površja (vodoravnega) ozemlja, je to smer prelomnice; smer je opredeljena tako, da je prelomna ploskev nagnjena na njeno desno stran in je krovnina vedno na desni strani; opredelitev velja ustrezno tudi za mejo /tektonskih/ plošč; sopomenka: azimut preloma
smer zdrsa
rake, slip
smer relativnega premika krovnine po talnini ali narivne plošče glede na podrivno, izražena s kotom glede na smer preloma, ki meri od 0° do -180° (navzdolnji zdrs) ali od 0° do 180° (navzgornji zdrs)
spekter
spectrum
krivulja odvisnosti amplitude in faze od frekvence ali nihajnega časa
spekter odziva
response spectrum
matematično izračunana krivulja odziva niza dušenih harmoničnih preprostih oscilatorjev različnih lastnih frekvenc za določen zapis /potresnega/ pospeška tal; navadno se prikazuje s tripartitnim logaritmičnim grafom, ki kaže oscilatorjev vršni pospešek, vršno hitrost in vršni pomik kot funkcijo oscilatorjeve frekvence za različna dušenja oscilatorja; izračunani približki spektra odziva se obravnavajo kot psevdoabsolutni pospešek (PSAA = PSeudo Absolute Acceleration), psevdorelativna hitrost (PSRV = PSeudo Relative Velocity) in relativni premik (RD = Relative Displacement); krivulje odziva se uporabljajo za oceno največjega odziva preprostih zgradb na zapleteno gibanje tal; na primer 5-odstotni spektralni pospešek pri nihajnem času 1 s je vršni pospešek na vrhu zgradbe s 5-odstotnim dušenjem, katere lastna frekvenca nihanja je 1 s, ko je izpostavljena danemu vhodnemu zapisu potresnega pospeška tal
srednje-oceanski greben
mid-oceanic ridge
oceanski greben (opis).
stopnja po Richterju
Richter degree
priljubljeni poljudni izraz za magnitudno stopnjo (opis); glej lokalno magnitudo
strižna deformacija
shear strain
relativna deformacija, pri kateri je sila vzporedna s ploskvijo, na katero prijemlje; pri tej deformaciji se prostornina telesa veliko ne spremeni ; glej strižni modul
strižna napetost
shear stress
komponenta /mehanske/ napetosti, ki je vzporedna z dano ploskvijo, npr. prelomno ploskvijo; količnik strižne sile in pripadajoče površine prelomne ploskve; sopomenka: tangentna napetost
strižna sila
shear force
sila, ki je vzporedna z dano ploskvijo, npr. prelomno ploskvijo, na katero deluje; zmnožek strižne napetosti in pripadajoče površine prelomne ploskve
strižni modul
shear modulus
razmerje med strižno napetostjo in strižno deformacijo
strižno potresno valovanje
shear waves
transverzalno /potresno/ valovanje (opis)
Š
širokoperiodni seizmograf
broadband seismograph
seizmograf za zapis potresnega valovanja v širokem frekvenčnem pasu; namenjen zapisu bližnjih do oddaljenih potresov; glej še dolgoperiodni in kratkoperiodni seizmograf
T
talnina
footwall
v tektoniki prelomno krilo pod nagnjeno prelomno ploskvijo.
tangentna napetost
shear stress
redko uporabljena sopomenka strižne napetosti (opis)
tektonika
tectonics
1. področje geologije, ki obravnava zgradbo litosfere in premike v njej; 2. zgradba litosfere, ki je posledica tektonskih procesov; 3. tektonsko delovanje, tektonski proces; sopomenka: geotektonika.
tektonika plošč
plate tectonics
geološka teorija, ki pojasnjuje opaženo gibanje litosfere na astenosferi v velikem merilu; litosfera je razlomljena na sedem velikih in več manjših plošč; značilna hitrost gibanja plošč v vodoravni smeri je od 5 do 10 cm/leto; sopomenka: ploščna tektonika.
tektonofizika
tectonophysics
veja geofizike; predmet je raziskovanje preoblikovanja kamnin ter litosferske geodinamike in sil v plašču; raziskovanje obsega posamezne kristale in tektonske plošče.
tektonska gruda
horst
s prelomi omejen dvignjeni del Zemljine skorje; sopomenka: horst
tektonska kotlina
graben
/tektonska/ udorina (opis)
tektonska ploskev
tectonic plane
ploskev, ob kateri je nastal tektonski premik – zdrs; primerjaj prelomna ploskev.
tektonska plošča
/tectonic/ plate
velik razlomek litosfere; glej tektonika plošč; sopomenka: litosferska plošča, plošča.
tektonska udorina
graben
s prelomi omejen pogreznjeni del Zemljine skorje; sopomenki; /tektonska/ kotlina, /tektonski/ udor
tektonski potres
tectonic earthquake
potres, ki je posledica tektonske dejavnosti; povzročita ga pretrg in zdrs na prelomu ali na meji plošč; velika večina potresov ima tektonski izvor.
tektonski udor
graben
/tektonska/ udorina (opis)
tektonski zdrs
tectonic slip
zdrs (opis).
tektonski zmik
tectonic strike-slip, tectonic lateral slip
zmik (opis).
tektosfera
tectosphere
litosfera (opis).
teleseizem
teleseism
potres, ki je oddaljen (navadno več kot 20 stopinj) od potresne opazovalnice; sopomenka: oddaljen potres
telesno potresno valovanje
body waves
prostorsko /potresno/ valovanje (opis)
telesnovalovna magnituda
body-wave magnitude
prostorskovalovna magnituda (opis)
temeljna kamnina
basement /rock/
najstarejše magmatske in metamorfne kamnine na danem območju, ki ležijo pod plastmi sedimentnih kamnin in segajo do osnove /Zemljine/ skorje; primerjaj s kamninsko podlago
tenzor elastičnosti
elastic tensor
tenzor 4. reda, ki povezuje deformacijski in napetostni tenzor; sopomenka: tenzor prožnosti
tenzor potresnega momenta
/seismic/ moment tensor
je poenostavljeni matematični opis zdrsa na prelomu; sestavlja ga 9 parov vektorjev – različnih dvojic sil; ima štiri prostostne stopnje – eno za velikost (/skalarni/ potresni moment), tri za prelomno geometrijo (smer preloma, naklonski kot in smer zdrsa); daje rešitev žariščnega mehanizma; določajo ga z analizo seizmogramov
tenzor prožnosti
elastic tensor
tenzor elastičnosti (opis)
teorija prožnega odskoka
elastic rebound theory
klasična teorija o nastanku potresa, po kateri povzroči stopnjevanje preoblikovanja kamnin in nenadna sprostitev v kamninah nakopičene elastične energije prelomni pretrg in zdrs ter posledično potres.
tlačna napetost
compressional stress, compressive stress
normalna napetost, ki jo povzročajo zunanje sile, ki stiskajo telo
trajanje potresa
earthquake duration
1) trajanje močnejših tresljajev, od katerih so odvisni učinki potresa; določeno je z območjem amplitud na časovnih potresnih zapisih, ki presegajo določeno dogovorjeno vrednost, npr. pospešek nihanja 5 % zemeljskega pospeška, kar je približno 0,5 m/ s2; 2. trajanje /prelomnega/ pretrga; glej tudi magnitudo trajanja
transformni prelom
transform fault
velik in poseben zmični prelom, ki ločuje dve tektonski plošči in izravnava vodoravni premik med njima; od navadnega zmičnega preloma se razlikuje v smeri drsenja, ki je obratna; je pa prav tako lahko desnozmični ali levozmični; večina transformnih prelomov je oceanskih; srednjeoceanski grebeni (npr. med Severnoameriško in Evrazijsko ter Južnoameriško in Afriško ploščo) so razsekani s prečnimi transformnimi prelomi; transformni prelom je le osrednji del preloma, ki seka srednjeoceanski greben, to je del med razmikajočima se odsekoma grebena, na obeh zunanjih straneh odsekov grebena je prelom navadni znotrajploščni zmični prelom; manjše število transformnih prelomov poteka med oceanskimi grebeni in območji podrivanja; redki so celinski transformni prelomi, ki tvorijo celinske meje plošč (npr. prelom Sv. Andreja v Kaliforniji); sopomenka: zmična meja /plošč/.
transverzalno potresno valovanje
transverse waves
prostorsko /potresno/ valovanje, pri katerem nihajo delci prečno na smer širjenja valovanja; je počasnejše od longitudinalnega /potresnega/ valovanja; sopomenke; prečno /potresno/ valovanje, valovi S, (strižno /potresno/ valovanje, sekundarno /potresno/ valovanje)
trk celin
continental collision, continent-continent collision
nastane pri primikanju dveh celin, ki ju loči oceansko dno brez razmične meje, ki drsi pod eno od celin; ko oceansko dno pri podrivanju izgine, celini trčita; trk povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij; primer je trk indijske podceline z Azijo, pri čemer je nastala oz. še nastaja Himalaja in za njo Tibetanska visoka planota; mlajša sopomenka: trk /tektonskih/ plošč.
trk tektonskih plošč
/tectonic/ plate collision
nastane pri primikanju dveh celinskih plošč; pri trčenju se plošči ali izbočita in stisneta ali pa se ena od plošč podrine pod drugo ali (v nekaterih primerih) narine na drugo; v vsakem primeru nastane veliko gorovje; starejša sopomenka: trk celin.
U
udor
graben
glej /tektonski/ udor
udorina
graben
glej /tektonska/ udorina
usmerjenost pretrga
/rupture/ directivity
pojav, pri katerem je v smeri širjenja /prelomnega/ pretrga sprostitev energije potresnega valovanja večja in posledično potresno gibanje tal močnejše kakor v drugih smereh
V
valovi S
S waves
transverzalno /potresno/ valovanje (opis)
vektor zdrsa
slip vector
velikost in smer zdrsa na prelomni ploskvi ali na meji podrivne in narivne plošče, ki kaže relativni premik prelomnih kril ali podrivne in narivne plošče
velik potres
great earthquake
potres z Richterjevo magnitudo 8 ali več
velikostna stopnja potresa
magnitude degree
primeren izraz za poljudno navajanje magnitudne stopnje (opis), npr. za javna sporočila za lažje razlikovanje od stopnje potresnih učinkov ali intenzi- tetne stopnje
verjetnost prekoračitve
probability of exceedence, exceedence probability
verjetnost, da bo v danem obdobju na danem mestu ali območju prekoračena izbrana vrednost /potresne/ nevarnosti ali / potresne/ ogroženosti ali neke značilne fizikalne ali geofizikalne (lahko tudi statistične) veličine, ki za dane razmere in potrebe sprejemljivo količinsko opredeljuje potres ali verjetnost, da bodo dosežene določene gospodarske in družbene posledice potresa; določajo jo vrednosti med 0 in 1 ali med 10 in 100 odstotki
vrednost b
(b value
mera relativne pogostosti pojavljanja potresov različne velikosti
vzdolžno potresno valovanje
longitudinal /seismic/ waves
longitudinalno /potresno/ valovanje (opis)
Z
začasna deformacija
temporary deformation
(redkeje uporabljena) sopomenka za elastično deformacijo (opis)
zaklenjena meja plošč
locked /plate/ boundary
meja /tektonskih/ plošč, ob kateri obe plošči mirujeta, ker je strižna napetost na meji premajhna, da bi premagala lepenje plošč; ob taki meji se lahko daljši čas kopiči elastična energija, ki se ob nenadnem zdrsu, ko strižna napetost premaga silo lepenja, sprosti v potresu; glej tudi zaklenjeni prelom.
zaklenjeni prelom
locked fault
prelom ali del preloma, ob katerem obe prelomni krili ali krovnina in talnina mirujeta ena glede na drugo, ker je strižna napetost vzdolž preloma premajhna, da bi premagala lepenje prelomne ploskve; ob takem prelomu se lahko daljši čas kopiči elastična energija, ki se ob nenadnem zdrsu, ko strižna napetost premaga silo lepenja, sprosti v potresu; zaklenjeni prelom lahko pomeni tudi zaklenjeno mejo /plošč/; primerjaj potresni prelom.
zdrs
slip
(nenadni) premik ob tektonski ploskvi — enega prelomnega krila glede na drugo ali krovnine glede na talnino.
Zemljin plašč
/earth's/ mantel
plasti med /Zemljino/ skorjo in zunanjim jedrom, to je do globine 2890 km; obsega 2/3 Zemljine mase in 5/6 njene prostornine; sestavljajo ga goste silikatne kamnine; razdeljen je na več istosrediščnih lupin znotrajploščni (intraplate)
Zemljina skorja
/earth's/ crust
zunanja od 5 do 65 km debela plast Zemlje ali zgornji del litosfere; pod oceani je debela le od 5 do 10 km; masa skorje je manj kakor 0,5 % mase Zemlje, prostorninski delež pa je manj kakor 1 %; celinska skorja je večinoma granitna, oceansko skorjo sestavlja v glavnem bazalt; krhki površinski od 15 do 35 km debeli del skorje je ugoden za nastanek potresov
Zemljino jedro
/earth's/ core
Zemljina sredica s polmerom 3480 km; obsega skoraj 1/3 Zemljine mase in 1/6 njene prostornine; sestavljata ga trdno notranje in tekoče zunanje jedro
zmična meja plošč
transform /plate/ boundary, transform fault
transformni prelom (opis).
zmični prelom
strike-slip fault, lateral-slip fault, lateral fault
navpični ali približno navpični prelom, na katerem so ugotovljeni znaki relativnega premika enega krila (strani) preloma glede na drugo v vodoravni smeri in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo na njem tak premik; glede na smer premika enega krila proti drugemu razlikujemo desnozmični prelom in levozmični prelom; primerjaj transformni prelom.
zmik
strike-slip, lateral slip
vodoravni zdrs prelomnih kril drug ob drugem zaradi vodoravnega stiska in natega kamnin; je lahko desni, če se nasprotno krilo preloma premakne relativno na desno glede na krilo preloma, s katerega opazujemo, ali levi, če se nasprotno krilo preloma premakne relativno na levo glede na krilo preloma, s katerega opazujemo.
zmožni prelom
capable fault
prelom, za katerega obstaja velika verjetnost pretrga do ali blizu površja.
zunanje jedro
outer core
tekoča zunanja lupina /Zemljinega/ jedra z notranjim polmerom 1220 km in zunanjim polmerom 3480 km, to je med notranjim jedrom in /Zemljinim/ plaščem; obsega skoraj 95 % mase in skoraj 96 % prostornine celotnega jedra; verjetno je iz železa z nekaj kisika
Ž
žarišče potresa
/earthquake/ focus
izračunana točka v Zemlji, v kateri se začne sevanje energije potresnega valovanja; pri tektonskem potresu je to po privzetku točka, kjer se začne /prelomni/ pretrg; sopomenka: hipocenter; glej tudi nadžarišče /potresa/
žariščna globina
focal depth
globina žarišča /potresa/
žariščno območje
focal zone, /earthquake/ source
območje nastanka potresnega valovanja pri (enem) potresu; pri tektonskem potresu je to območje /prelomnega/ pretrga