V diplomskem delu je predstavljen postopek projektiranja armiranobetonskih konstrukcijskih elementov z metodo vezi in razpor. To je sicer znana, vendar ne zelo razširjena metoda za dimenzioniranje, ki jo dopušča tudi standard SIST EN 1992-1-1:2005. Uporablja se lahko za dimenzioniranje stenastih konstrukcijskih elementov ter za dimenzioniranje takšnih odsekov linijskih konstrukcij, kjer se zaradi različnih razlogov pojavi ravninsko napetostno stanje in teorija nosilcev ne more več primerno opisati dejanskega stanja. V nalogi je opisana osnovna ideja metode. Kako učinkovito bo dimenzioniranje z omenjeno metodo, je v veliki meri odvisno od predpostavljenega poteka vezi in razpor. Zato se velik del naloge ukvarja z določevanjem ustreznega nadomestnega paličja za različne konstrukcijske elemente in konstrukcijske detajle, kot so: stenasti nosilci, stik dveh linijskih konstrukcijskih elementov, kratke konzole, nosilci z vozliščem z reducirano višino, visoki nosilci z odprtinami in podobno. Pri tem smo si pomagali z napotki iz literature, že uveljavljenimi tipičnimi modeli, ki jih je moč najti v literaturi ter s topološko optimizacijo. Slednja je v nalogi izvedena z enostavnima prosto dostopnima računalniškima programoma ForcePad 2 in TopoStruct. Prikazani so rezultati topološke optimizacije za različne primere. Nadomestna paličja, ki smo jih dobili s topološko optimizacijo, so primerjana z modeli, ki jih je moč najti v literaturi. Na koncu diplomske naloge so prikazani trije računski primeri za različne konstrukcije, ki so rešeni z opisano metodo. Določeno je primerno nadomestno paličje, nato pa so dimenzionirani posamezni elementi paličja (vezi, razpore in vozlišča), pri čemer so izvedene vse potrebne kontrole v skladu s standardom SIST EN 1992-1-1:2005. Pavlin, N. 2012. Metoda vezi in razpor za projektiranje armiranobetonskih stenastih elementov. III Dipl. nal.- UNI. Ljubljana, UL, FGG, Odd. za gradbeništvo, Konstrukcijska smer.