Diplomska naloga je namenjena predstavitvi različnih višinskih sistemov in primerjavi izračunanih višin med višinskimi sistemi znotraj izbranega nivelmanskega poligona. Za testno območje je bil določen del Primorske, in sicer od Kopra do Kozine. Nivelmanski poligon, ki poteka od reperja 9000 preko 48 vmesnih reperjev do reperja 2839, v dolžino meri 37,351 kilometrov, višinska razlika med najnižjim in najvišjim reperjem pa znaša 497,98692 metra. Celotna klasična geodezija temelji na točki, tretja koordinata točke pa je višina. Višine so za geodezijo in številne druge stroke zelo pomemben element, zato je pomembno, da pri izbiri višinskega sistema upoštevamo zahteve več različnih uporabnikov in strok. Kateri višinski sitem izbrati oziroma kakšne so prednosti in slabosti posameznih višinskih sistemov pa je bila vodilna misel moje diplomske naloge. Diplomska naloga za testno območje podaja višine v več višinskih sistemih, in sicer v normalnih ortometričnih višinah, geopotencialnih kotah, dinamičnih višinah, ortometričnih višinah in v normalnih višinah. Uradni višinski sistem v Sloveniji so normalne ortometrične višine, v veliko evropskih državah pa imajo za uraden višinski sistem nadmorskih višin normalne višine, kar bi bilo, kot sem tudi sam ugotovil, najprimernejše in najkoristnejše tudi za Slovenijo. Normalne višine zadovoljijo vsem petim osnovnim pogojem za optimalni višinski sistem, poleg tega so zelo dobro povezane z elipsoidnimi višinami.