Večnivojska križišča predstavljajo pomemben element cestne infrastrukture. Do danes se večnivojskim križiščem ni posvečalo veliko pozornosti. Na podlagi dejstva, da se na večnivojskih križiščih, na relativno kratki razdalji pojavlja večje število najrazličnejših elementov voznih površin, ki lahko vplivajo na prometno varnost je bil postavljen tudi glavni cilj magistrske naloge, in sicer kako izbira prometno-tehničnih karakteristik voznih pasov vpliva na prometno varnost na večnivojskih križiščih. Prvi znaki po urejanju večnivojskih križišč so bili storjeni že leta 2002 s pripravo Tehnične specifikacije za javne ceste, in sicer TSC 03.343 (predlo, februar 2002): Večnivojski priključki in vozlišča, a je ostalo le pri predlogu. Zato je tudi namen magistrske naloge, najti ustrezne predloge, ki naj se smiselno vključijo v končno verzijo navedene tehnične specifikacije. V nalogi so predstavljena večnivojska križišča. Kdaj, kje in zakaj se uporabljajo. Predstavljene so delitve večnivojskih križišč, kot tudi njihovi glavni sestavni elementi. Ugotovljeno je bilo, da je urejenost zakonodaje in terminologije na tem področju slaba, zato so predstavljeni predlogi. Obravnavana je prometna varnost, na katero vplivajo voznik, vozilo in okolje, kot tudi metode za njeno določevanje. Preko odgovorov na zastavljene hipoteze smo prišli do spoznanja, da se s pravilno izbiro prometno-tehničnih elementov na večnivojskih križiščih da vplivati na stopnjo prometne varnosti na njih. Na podlagi izdelanih analiz, pri iskanju odgovorov na postavljene hipoteze in terenskega ogleda večnivojskih križišč, pa so podani tudi predlogi za zboljšanje stanja.