Temeljna hipoteza sloni na predpostavki, da je mogoče z ustrezno uporabo modelnih orodij močno optimizirati stroške izvedbe in upravljanja s sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v celotnem življenjskem ciklu komunalne javne infrastrukture. Navedena predpostavka je v obstoječi literaturi že dokazana (izvlečki nekaterih strokovnih člankov so povzeti v nalogi), vendar v primeru investicij v navedene sisteme na območju RS še ni bila sistemsko aplicirana, hkrati pa tudi še ni bil identificiran stroškovni razkorak med različnimi pristopi k realizaciji ciljnega stanja. Pomemben del hipoteze pri tem predstavlja dejstvo, da veliko območjih poselitve v RS lahko identificiramo kot območja razpršene poselitve, kjer je pričakovani razkorak med standardnim pristopom (zbirni kanalizacijski vodi, centralna čistilna naprava) in alternativnimi pristopi reševanja, še toliko večji. Ustrezno modelno orodje omogoča optimizacijo zasnove infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ter optimizacijo upravljanja in vzdrževanja infrastrukture po izgradnji. S stalnim izvajanjem monitoringa je na ustreznem modelnem orodju možno po potrebi ponastavljati robne pogoje in jih tudi prilagajati številnim spremembam zakonodaje na tem področju in posledično morebitnim strožjim pogojem, ki jih le ta prinaša. V pričujočem delu je predstavljen primer povezanih GIS pregledovalnikov in orodij z nagradnimi moduli, ter predstavljen ustrezen modelni pristop, ki omogoča optimizacijo. Torej za optimalno načrtovanje in modeliranje najustreznejšega sistema za odvajanje in čiščenje odpadne vode in nadalje optimizacijo vzdrževanja in upravljanja sistema, do izteka njegove življenjske dobe. Orodje ob ustreznem rokovanju in strokovnem poznavanju omogoča, da se ga stalno nadgrajuje – v skladu s potrebami naročnika in morebitnimi spremembami zakonodaje. Modelno orodje je tako zastavljeno, da je mogoče nadzorovati in obravnavati posamezni zaključeni del sistema ločeno, oziroma po želji združevati zaključene dele sistema v skupno celoto in upoštevati ustreznost interakcij med zaključenimi podsistemi. Naloga se bolj posveča omenjeni problematiki na območjih razpršene gradnje. Predpostavljamo namreč, da je v skladu s predpisanimi zakonskimi roki v Sloveniji sistem odvajanja v gosto poseljenih območjih, ki se navezuje na centralne čistilne naprave za večjo skupino naselij, v glavnem že urejen. Za demonstracijo je prikazana uporaba predlaganega modelnega orodja v gosto poseljenem območju na primeru izvedbe večjega kohezijskega projekta, ter predlog uporabe na območjih razpršene gradnje, ki bo v prihodnjem obdobju v Sloveniji precej aktualen. Vhodni podatki za modelno orodje pa so: opredelitev želenih robnih pogojev, izbor tehnologij čiščenja odpadnih voda in tehnologij transporta odvajanja odpadnih voda, opredelitev stroškovnega modela (s potrditvijo ustreznih sodil za razporejanje stroškov) in modeliranje posameznih zaključenih enot skupnega sistema za odvajanje in čiščenje v upravljanju istega izvajalca gospodarske javne službe, z upoštevanjem metod stroškov življenjskega cikla (LCA) in drugih smernic trajnostnega načrtovanja.