Cilj diplomskega dela je izdelava analize trenutne opremljenosti slovenskih predorov na avtocestnem križu in podajanje predlogov za izboljšavo trenutnega stanja. Vožnji skozi predore se posveča dodatna pozornost z varnostnega vidika, zaradi občutka utesnjenosti, ki ga na odprti trasi ni. Slovenski avtocestni križ predstavlja križišče evropskih transportnih koridorjev in je kot tak pomemben del pan-evropskega transportnega omrežja. Leta 2004 je v veljavo stopila Direktiva evropskega parlamenta in sveta 2004/54/ES, ki ureja minimalne varnostne zahteve za predore znotraj članic EU. Opremljenost dotičnih predorov v Republiki Sloveniji se je po uvedbi direktive izkazala za dobro. Kljub temu pa so razlike med tipi opreme in prostorsko umestitvijo opreme v območju predorov in v samih predorih velike in nedopustne za vzpostavitev željenega višjega nivoja varnosti. Najvplivnejši dejavnik v prometnih nesrečah je seveda človek, poleg prometnega okolja in motornega vozila pa med dejavnike, ki vplivajo na prometne nesreče, zagotovo sodi tudi cestna infrastruktura. Za zagotovitev večje varnosti pri vožnji skozi predore je nujno potrebno poenotenje opreme v območju predorov, ki se uporablja za upravljanje in vodenje prometa, pri običajnem delovanju predora in ob izrednih dogodkih. Dogaja se namreč, da se v različnih predorih uporabljajo različni tipi opreme, njihova prostorska umestitev pa ni pogojena z zakonodajo in je zato prepuščena projektantom in izvajalcem del. Prvi korak v pravo smer bi bil vzpostavitev smernic, ki bi do potankosti urejala področje opremljenosti predorov. Na nacionalnem nivoju bi morale biti urejene tehnične specifikacije in navodila za opremo predorov, s katerimi bi uskladili tudi najmanjše, a še zdaleč ne najmanj pomembne razlike med predori.