Vključevanje strokovnega znanja v postopek prostorskega načrtovanja prispeva k temu, da so odločitve o prostorskem razvoju sprejete skladno s cilji trajnostnega razvoja. Študije ranljivosti okolja so ena od načrtovalskih strokovnih podlag, katerih vloga je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Zaradi intenzivnih razvojnih pritiskov je upoštevanje varstvenih ciljev v državah v tranziciji še posebno zahtevno. Bosna in Hercegovina (BiH) je primer države, ki je kljub politično-upravnim težavam, s katerimi se srečuje, prepoznala pomen strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje. V prispevku je prikazana študija ranljivosti za prostorski načrt kantona Sarajevo, ki bo vzorčni model za pripravo drugih prostorskih načrtov v BiH. V nasprotju z najbolj razširjeno predhodno uporabo študije ranljivosti je bila v predstavljenem primeru ta uporabljena naknadno, pri čemer smo s prekrivanjem načrtovalskih kart s kartami ranljivosti ugotavljali skladnost prostorskega načrta z okoljevarstvenimi zahtevami. Kljub temu, da so cilji načrta v skladu s trajnostnim razvojem, pa je na ravni prostorskih opredelitev drugače. Rezultati so namreč pokazali, da v povprečju četrtina predlaganega razvoja posega na območja, kjer je pričakovati velike vplive na katero od sestavin okolja. Za te površine smo predlagali iskanje alternativnih lokacij oziroma oblikovanje usmeritev za podrobnejše načrte, v katerih je treba določiti strožja merila in pogoje za gradnjo.